Münchenski test alkoholizma - MTA

Münchenski test alkoholizma je kratek triažni vprašalnik v dveh delih; opazovanje posledic rednega uživanja alkohola in samoopazovanje posameznika.

  • W. Feuerlein
  • H. Küfner
  • Ch. Ringer
  • K. Antons
  • Živana Bele Potočnik
  • Slavko Ziherl
  • Dušica Boben

Uporaba (izvedba, vrednotenje in razlaganje rezultatov) je zaradi strokovnih zahtev omejena na zdravnike.

Center za psihodiagnostična sredstva  dobavlja psihodiagnostična sredstva samo osebam, ki so usposobljene za njihovo uporabo. Pred prvim naročilom v določeni organizaciji vas prosimo, da izpolnite izjavo. Dobite jo tukaj.

Avtorji izvorno nemškega testa (orig. Münchner Alkoholismus-Test – MALT) so von W. Feuerlein, H. Küfner, Ch. Ringer in K. Antons-Volmerg. MTA je v Sloveniji prilagodila, preizkusila in standardizirala skupina strokovnjakov, psihologov in zdravnikov pod vodstvom Slavka Ziherla in Jožeta Jensterleta. Test smo prvič izdali leta 1989. Priročnik so napisali Živana Bele Potočnik, Slavko Ziherl in Dušica Boben.

Opis:

MTA je kratek vprašalnik v dveh delih. Prvi del (MTA-M) vsebuje sedem postavk in je namenjen opazovanju posledic rednega uživanja alkohola (obolelost jeter, polinevropatija, delirium tremens, zaužita količina alkohola, alkoholni zadah, okolica). Oceno poda zdravnik na osnovi objektivnih laboratorijskih podatkov. V drugem delu (MTA-P) pa obravnavanec odgovarja na 24 trditev na osnovi samoopazovanja. Postavke zajemajo pivske navade in stališča do pitja, psihične in socialne posledice pitja alkohola ter somatske motnje. MTA-M in MTA-P skupaj dajeta končni rezultat, ki omogoča objektivno oceno in visoko diskriminativnost.

Rezultate testa lahko klasificiramo v tri skupine: N = v mejah normale, S = sum na alkoholizem oz. nagnjenost k alkoholizmu, A = rezultat z veliko verjetnostjo pomeni odvisnost od alkohola. Test je namreč narejen kot presejalni pripomoček in ne pove ničesar o vrsti ali teži zasvojenosti z alkoholom. Uporabljamo ga lahko v okviru klinične diagnostike, za epidemiološke raziskave ali izvedeniške namene.

Kategorija: Uporabljajo ga zdravniki.

Starost: Primeren je za odrasle osebe.

Trajanje: Pri MTA-M nekaj minut za vpis podatkov laboratorijskih izvidov, za MTA-P 10 minut. Vrednotenje nekaj minut.

Zanesljivost: Za MTA-P je bila s Kuder-Richardsonovo metodo za slovenske podatke izračunana groba ocena zanesljivosti, ki znaša 0,88. V originalnem nemškem priročniku je navedena le zanesljivost, dobljena med polovicama MTA-P, in znaša 0,94.

Veljavnost: Veljavnost testa so v Nemčiji (N = 581 in kontrolna skupina N = 821) in pri nas (N = 249) preizkušali s primerjavo diagnoze po MTA s klinično diagnozo kot zunanjim kriterijem. V Nemčiji so dobili phi-koeficient 0,75. Za slovenski vzorec pa sta navedeni distribuciji napačno klasificiranih oseb za MTA-P ter procenti odgovorov za vsako postavko MTA-P za kontrolno in klinično skupino. V Nemčiji so primerjali tudi rezultate na MTA po različnih psihiatričnih skupinah.

Norme: Pri testu se uporabljata samo razmejitveni vrednosti, ne pa normativne vrednosti v klasičnem smislu, saj je MTA presejalni test.