Rorschachov diagnostični preizkus - RO-P

Rorschachov diagnostični preizkus je projekcijska tehnika za diagnostično in prognostično oceno normalne in motene osebnosti. Primeren je za odrasle in otroke od 3. leta starosti naprej.

  • Hermann Rorschach
  • Borut Šali

Uporaba (izvedba, vrednotenje in razlaganje rezultatov) je zaradi strokovnih zahtev omejena na univerzitetne diplomirane psihologe (po t. i. starem študijskem programu) in magistre psihologije (po t. i. bolonjskem študijskem programu) (kategorija D: potrebno organizirano usposabljanje ali specializacija).

Center za psihodiagnostična sredstva  dobavlja psihodiagnostična sredstva samo osebam, ki so usposobljene za njihovo uporabo. Pred prvim naročilom v določeni organizaciji vas prosimo, da izpolnite izjavo. Dobite jo tukaj.

Avtor preizkusa je Hermann Rorschach (1918). V Sloveniji je metodo uvedel in pripravil priročnik Borut Šali leta 1961, ko je izvedel tudi prvo usposabljanje. Priročnik je utemeljen v klasični švicarski Rorschachiani (npr. Rorschach, 1954; Bohm, 1960 in 1967; Loosli-Usteri, 1961), dodani so tudi izsledki številnih ameriških, skandinavskih, francoskih in drugih avtorjev. Na Centru za psihodiagnostična sredstva so bili pripravljeni listi za obdelavo RO-P, testne predloge (tablice) pa uvažamo iz švicarske založbe Hans Huber iz Berna. Peta popravljena in dopolnjena izdaja priročnika (v dveh delih) je izšla leta 1996.

Opis:

RO-P uporabljamo za diagnostično in prognostično oceno osebnosti, in sicer tako v psihodiagnostični praksi kot tudi v znanstvenem raziskovanju. Še zlasti koristen je v klinični psihologiji, vzgojnem svetovanju, preventivi nezgod, poklicnem svetovanju, sodnem izvedenstvu, zakonskem svetovanju, vojaški psihologiji ... Kot izrazito projekcijska tehnika je preizkus pretežno celostno usmerjen. Daje vrsto podatkov o kompleksnih potezah osebnosti, njihovih medsebojnih odnosih in t. i. podstrukturah osebnosti (intelekt, čustvovanje, jaz). RO-P razlikuje tudi med konstitucijsko plastjo osebnosti in njeno nadgradnjo.

Uporabljamo ga lahko po opravljenem osnovnem tečaju. Na osnovi RO-P lahko postavimo koristne delovne hipoteze in ne klinične diagnoze. Preizkus je najučinkovitejši v kombinaciji z drugimi projekcijskimi in psihometričnimi postopki, nujno pa mora biti dopolnjen tudi s klinično anamnezo.

Izvedba preizkusa je individualna. Posameznik opisuje deset predlog s packami.

Kategorija: Univ. dipl. psihologi (predbolonjski program) in mag. psihologije (bolonjski program) z opravljenim dodatnim usposabljanjem – D.

Starost: RO-P je primeren za odrasle in otroke od 3. leta dalje, za vsako starostno obdobje pa veljajo posebne orientacijske norme.

Trajanje: izvedba, vrednotenje in interpretacija trajajo približno tri ure.

Objektivnost: Dražljaji so manj strukturirani, posameznik se ne zaveda načina vpliva odgovorov na diagnostični rezultat preizkušnje. V tem smislu je RO-P objektiven postopek. Način izvedbe je samo delno standardiziran, zato je preizkus s tega vidika manj objektiven (odgovori so kreativne, ne selektivne narave). Vrednotenje odgovorov: dobro izurjeni strokovnjaki dosegajo zadovoljivo mero skladnosti (ta pa je na splošno nižja kot pri psiholoških testih). Interpretacijska objektivnost: vrsta študij kaže, da RO-P tudi s tega vidika zadošča več kot minimalnim zahtevam psihometričnega postopka.

Zanesljivost: Raziskovalci (Lienert, Fosberg, Singer, McFarland) poročajo, da je test zanesljiv. Fosberg je ugotovil korelacije med štirimi zaporednimi preizkušnjami. Te znašajo od 0,80 do 0,90.

Veljavnost: V priročniku so navedeni kratki povzetki različnih tujih raziskav. V njih so navedene primerjave kliničnih diagnoz z diagnozami na podlagi Rorschachovega testa – te se gibljejo med 61 in 98 odstotkov.

Norme: Normiranost projekcijskih tehnik je povezana z njihovo objektivnostjo in zanesljivostjo. V poštev pridejo le orientacijske norme, ki temeljijo na srednjih ali na kvartilnih vrednostih. V priročniku so navedeni vrednostni kriteriji, ki so jih razvili zlasti na švicarski populaciji, in sicer gre za povprečne rezultate splošne populacije odraslih ter za rezultate otrok, starih od 9 do 12 let, od 2 do 10 let ter od 10 do 16 let.