Triažni vprašalnik za ugotavljanje patološkega hazardiranja "South Oaks" - SOGS

SOGS je namenjen oceni težav, ki jih ima posameznik z igranjem na srečo za denar. Primeren je za odrasle pa tudi mladostnike.

  • Sheila B. Blume
  • Henry R. Lesier
  • Andreja Cvenkelj

Ni omejitev.

Prosimo za spoštovanje avtorskih pravic.

Opis

Avtorja izvirnega vprašalnika South Oaks Gambling Screen (SOGS) sta Henry R. Lesier in Sheila B. Blume. Slovensko priredbo je pripravila Andreja Cvenkelj. Priročnik, ki je v celoti avtorsko delo Andreje Cvenkelj, smo izdali leta 2010. Priročnik sta strokovno pregledala Radovan Zupančič in Darja Boben Bardutzky.

Namen (uporabnost)

Vprašalnik uporabljajo strokovnjaki v terapevtskih skupnostih, pri psihiatričnih sprejemih in začetnih pregledih zdravljenja komorbidnih stanj, kot pomoč pri diagnozi in forenzičnih preiskavah. Ker je dovolj enostaven za uporabo, je primeren tudi za širok spekter kliničnih in epidemioloških raziskav, vključno s telefonskimi intervjuji in drugimi načini zbiranja podatkov.

Namenjen je tudi vsem, ki želijo sami oceniti raven svojih težav povezanih z igranjem na srečo za denar. Rezultat ima tri ravni: ni težav, nekaj težav in težave, ki kažejo na možnost  patološkega hazardiranja.

Vprašalnik je sestavljen iz šestnajstih vprašanj zaprtega tipa, kjer posameznik odgovori z da oziroma ne ali izbere odgovor na večstopenjski lestvici, ter vprašanj kombiniranega tipa. Zadnje, šestnajsto vprašanje je sestavljeno iz enajstih podvprašanj.  

Starost

Mladostniki in odrasli.

Trajanje

Izvedba traja približno pet minut, prav tako vrednotenje.

Zanesljivost

Koeficient notranje zanesljivosti izvirnega vprašalnika je 0,97, korelacija test-retest pa 0,71. Zanesljivost slovenske različice SOGS je 0,97.

Veljavnost

Avtorica slovenske priredbe in priročnika je ugotavljala konstruktno veljavnost z metodo navzkrižnega preverjanja. Primerjala je tudi kontrolno skupino (N = 100) in skupino patoloških hazarderjev (N = 121) in potrdila statistično značilno razliko med njima. 

Norme

Mejno vrednost je avtorica določila na podlagi napačne pozitivne in napačne negativne diagnoze in pri tem upoštevala tudi podatke izvirnega vprašalnika in priredbe v druge kulture.