Vprašalnik za oceno osebnosti - PAI

Vprašalnik za oceno osebnosti je namenjen ugotavljanju kliničnih sindromov. Primeren je za odrasle od 18. leta starosti naprej. ;

  • Leslie C. Morey
  • Jože Jensterle

Uporaba (izvedba, vrednotenje in razlaganje rezultatov) je zaradi strokovnih zahtev omejena na univerzitetne diplomirane psihologe (po t. i. starem študijskem programu) in magistre psihologije (po t. i. bolonjskem študijskem programu) (kategorija D: potrebno je daljše usposabljanje ali specializacija).  

Center za psihodiagnostična sredstva  dobavlja psihodiagnostična sredstva samo osebam, ki so usposobljene za njihovo uporabo. Pred prvim naročilom v določeni organizaciji vas prosimo, da izpolnite izjavo. Dobite jo tukaj.

Avtor izvirnega vprašalnika Personality Assessment InventoryTM (PAITM) je Leslie C. Morey. Slovensko priredbo vprašalnika je naredil Jože Jensterle ob pomoči Janeza Mlakarja in Urbana Grolegerja. Na Centru za psihodiagnostična sredstva smo organizirali in vodili zbiranje podatkov za standardizacijo. Statistične izračune je izdelal David Gosar. Vprašalnik smo izdali konec leta 2009, druga dopolnjena izdaja priročnika je izšla 2014. Konec leta 2015 smo izdali še dodatek priročnika, ki vsebuje dodatne indekse tveganja in kazalce veljavnosti, ki psihologom pomagajo pri interpretaciji. Dodatek je pripravila Petra Obermajer. Oba priročnika je strokovno pregledal Robert Masten.

Opis:

PAI je samoocenjevalni vprašalnik objektivnega tipa za ocenjevanje osebnosti odraslih, namenjen pridobivanju informacij o kritičnih kliničnih spremenljivkah. S pomočjo vprašalnika lahko pridobimo informacije, pomembne za klinično diagnozo, načrtujemo terapijo, služi pa nam tudi kot presejalni pripomoček za odkrivanje psihopatologij. PAI ni oblikovan za pridobivanje izčrpne ocene področij normalne osebnosti.

PAI ima 344 postavk, ki nam dajo 22 neodvisnih lestvic: 4 lestvice veljavnosti (Nedoslednost, Redkost, Negativen vtis, Pozitiven vtis), 11 kliničnih lestvic (Telesne pritožbe, Anksioznost, Motnje, povezane z anksioznostjo, Depresivnost, Manija, Paranoidnost, Shizofrenija, »Borderline« poteze, Antisocialne poteze, Težave z alkoholom, Težave z drogami), 5 lestvic obravnave (Agresivnost, Samomorilne misli, Stres, Pomanjkanje podpore, Zavračanje obravnave) in 2 medosebni lestvici (Dominantnost, Toplina). Dodatno lahko izračunamo še različne kazalce veljavnosti (npr. indeks simuliranja, indeks obrambnega odgovarjanja, Cashelovo diskriminantno funkcijo …) ter indekse tveganja za samomor, nasilje in proces zdravljenja. 

Postavke so oblikovane tako, da zahtevajo bralno sposobnost na ravni četrtega razreda. Pozornost je potrebna pri posameznikih, katerim slovenščina ni materni jezik. Testiranec odgovarja na štiristopenjski Likertovi lestvici. Izvedba je lahko individualna ali skupinska, na papirju ter preko spletne aplikacije. 

Uporabnost in veljavnost PAI je neposredno povezana z znanjem in izkušnjami psihologa. Interpretacija dobljenih profilov in testnih rezultatov zahteva več kot le znanje, ki ga lahko dobite iz priročnika. Potrebno je poznavanje področja diagnosticiranja, teorij osebnosti in psihopatologij ter znanje o ustreznosti in omejitvah vprašalnikov objektivnega tipa.

Kategorija: Univ. dipl. psihologi (predbolonjski program) in mag. psihologije (bolonjski program) z opravljenim dodatnim usposabljanjem – D.

Starost: Odrasli, od 18 let dalje.

Trajanje: Izvedba traja od 40 do 50 minut. Vrednotenje traja približno 20 minut oz. le nekaj minut z računalnikom. Pri izvedbi preko spletne aplikacije, je vrednotenje avtomatično. 

Zanesljivost: Notranja zanesljivost, izračunana preko mediane Chronbachovih koeficientov 22 lestvic, je za ameriški vzorec 0,81 (normativna skupina), 0,86 (študentje), 0,82 (klinični vzorec), za slovenski normativni vzorec pa 0,79. Stabilnost rezultatov (retestna zanesljivost) je po treh do štirih tednih pri različnih vzorcih znašala od 0,54 do 0,90 (za različne dimenzije; ameriški podatki).

Veljavnost: V priročniku je predstavljena konvergentna in diskriminantna veljavnost. Zapisane so korelacije s številnimi drugimi merami sorodnih konstruktov ter razlike med različnimi kliničnimi skupinami. Za lestvice veljavnosti so izvedli tudi številne študije, kjer so modelirali različne načine odgovarjanja oz. potvarjanja odgovorov.

Norme: Norme so v obliki T-vrednosti za: (a) slovenski standardizacijski vzorec, N = 538, (b) ameriški standardizacijski vzorec, N = 1000, (c) ameriški klinični vzorec, N = 1246, (č) vzorec Afroameričanov, N = 117, (d) vzorec ameriških starostnikov, starih 60 let in več, N = 219, (e) vzorec ameriških študentov, N = 1051 (f) slovenski standardizacijski vzorec za kratko obliko vprašalnika, N = 538, (g) ameriški standardizacijski vzorec za kratko obliko vprašalnika, N = 1000