Test koncentracije in dosežka - TKD

Test koncentracije in dosežka meri sposobnost koncentracije (količina, kakovost). Primeren je za osnovnošolce predmetne stopnje, mladino in odrasle.

  • Heinrich Düker
  • Gustav A. Lienert
  • Živana Bele Potočnik

Uporaba (izvedba, vrednotenje in razlaganje rezultatov) je zaradi strokovnih zahtev omejena na univerzitetne diplomirane psihologe (po t.i. starem študijskem programu) in magistre psihologije (po t.i. bolonjskem študijskem programu) (kategorija A/B:  zahtevnejša v smislu interpretacije).

Center za psihodiagnostična sredstva  dobavlja psihodiagnostična sredstva samo osebam, ki so usposobljene za njihovo uporabo. Pred prvim naročilom v določeni organizaciji vas prosimo, da izpolnite izjavo. Dobite jo tukaj.

Avtor nemškega Testa koncentracije in dosežka (orig. Konzentrations-Leistungs-Test – KLT) je Heinrich Duker (1943). Enajst let kasneje ga je standardiziral Gustav A. Lienert s sodelavci. Slovenski test je pripravila Živana Bele Potočnik. Prvič smo ga izdali leta 1976.

Opis:

Test TKD je hitrostni test, namenjen merjenju sposobnosti koncentracije in ugotavljanju sposobnosti za dosežke v smislu obremenitve, vztrajnosti in neutrudnosti. Daje podatke o krivulji učenja, utrujenosti, motivaciji in farmakoloških vplivih na koncentracijo. Temelji na konceptu koordinacije, ki je pogojena s koncentracijo.

Dve obliki testa (A, B) lahko uporabljamo kot test manjše (I.) ali večje (II.) težavnosti. Običajno uporabljamo II. težavnostno stopnjo, I. pa je primerna za osnovnošolce, pri katerih poleg sposobnosti koncentracije merimo tudi znanje računanja. Uporabljamo ga skupinsko ali individualno.

Test vsebuje 250 enako težkih računskih nalog. V vsaki testni nalogi sta dve enostavni nalogi seštevanja in odštevanja. Navodilo I. težavnosti zahteva, da manjše število odštejemo od večjega števila, navodilo II. težavnosti pa ima dodano še eno pravilo, ki ga je potrebno upoštevati.

Kategorija: Univ. dipl. psihologi (predbolonjski program) in mag. psihologije (bolonjski program) – B (A).

Starost: Test je primeren za osnovnošolce, stare od 11 do 14 let (težavnostna stopnja I.) ter mladostnike in odrasle (težavnostna stopnja II.).

Trajanje: Izvedba traja 30 minut. Kadar imamo iz objektivnih razlogov manj časa, se lahko odločimo za skrajšano 20-minutno izvedbo. Vendar se na ta račun zniža zanesljivost, poviša se standardna napaka merjenja in za rezultate ne veljajo standardne norme. Pri trajanju izvedbe moramo upoštevati tudi čas za navodila. Vrednotenje traja nekaj minut.

Zanesljivost: V priročniku ni podatkov za Slovenijo, zapisani pa so podatki iz originalnega nemškega priročnika. Retestna metoda (časovni interval 8 tednov): koeficienti zanesljivosti za količino so primerno visoki (od 0,86 do 0,88), za kakovost pa z rastočo starostjo in intelektualno diferenciacijo padajo in težijo k ničli (0,74 za nižjo stopnjo srednje šole, kar ustreza višjim razredom slovenske osnovne šole, 0,52 za srednjo stopnjo in 0,05 za višjo). Pri neposrednem ponavljanju testa je bil koeficient zanesljivosti za dosežek 0,92, za napake 0,47; pri ponavljanju testa pod vplivom LSD pa je bil koeficient zanesljivosti za količino 0,47, za kakovost 0,13. Metoda delitve testa na tri dele: koeficienti zanesljivosti za dosežek so 0,94 za srednješolce in 0,96 za poklicne šole, za kakovost pa 0,50 in 0,65.

Veljavnost: Vsi podatki v priročniku so iz originalnega nemškega priročnika. Tetrahorična korelacija med delitvijo po lastnostih aktiven-pasiven in delitvijo po dosežkih nadpovprečen-podpovprečen je dala koeficient veljavnosti 0,50. Med skupinami lastnosti pazljiv-površen in odstotkom napak je koeficient r = –0,42. Izračunana je še korelacija med različnimi lastnostmi učencev (ocenili so jih učitelji) z dosežkom TKD in odstotkom napak.

Norme: V priročniku so za orientacijo nemške norme. Norme so določene na osnovi treh reprezentativnih vzorcev (učenci poklicnih in srednjih šol ter odrasli) in glede na spol. Za lažji tip testa so norme določene za učence od 4. do 8. razreda osnovne šole. Ker je razpršitev individualnih z vajo povečanih rezultatov zelo velika, imajo norme, četudi odštejemo povprečno povečanje, zelo omejeno vrednost. Nekaj slovenskih podatkov (N = 6000, selekcijski nameni) najdete v članku Novi podatki TKD in D-48 v časopisu TESTinfo št. 2, letnik 6 (2001).