Vprašalnik o učnih navadah za mladostnike - VUN

Vprašalnik o učnih navadah za mladostnike pokaže dobre strani učnih in delovnih tehnik in omogoča določitev motivacijskih, čustvenih, osebnih in socialnopsiholoških determinant učenja. Namenjen je mladostnikom od 13. do 18. leta starosti.

  • Rolf Dietmer Thiel
  • Gustav Keller
  • Annette Binder
  • Dušica Boben
  • Igor Krajnc
  • Mateja Markl

Uporaba (izvedba, vrednotenje in razlaganje rezultatov) je zaradi strokovnih zahtev omejena na univerzitetne diplomirane psihologe in pedagoge (po t.i. starem študijskem programu) ter magistre psihologije in magistre pedagogike (po t.i. bolonjskem študijskem programu).

Center za psihodiagnostična sredstva  dobavlja psihodiagnostična sredstva samo osebam, ki so usposobljene za njihovo uporabo. Pred prvim naročilom v določeni organizaciji vas prosimo, da izpolnite izjavo. Dobite jo tukaj.

Avtorji nemškega Vprašalnika o učnih navadah za mladostnike (orig. Arbeitsverhaltensinventar – AVI) so Rolf Dietmer Thiel, Gustav Keller in Annette Binder. V Sloveniji smo vprašalnik prvič izdali leta 1999. Pri priredbi vprašalnika so sodelovali psihologi Dušica Boben, Igor Krajnc in Mateja Markl, pri pilotski različici pa tudi Mirt Nagy. Pri standardizaciji je sodelovalo enajst šolskih psihologov iz osnovnih in srednjih šol. Statistične izračune in slovensko besedilo v priročniku je prispevala Dušica Boben, strokovno je priročnik pregledala Sonja Pečjak.

Opis:

Avtorji so se osredotočili na celostno obravnavo učenca ter iskanje pomembnih vzročnih dejavnikov (zlasti motivacijsko komponento) in ne le na pomoč pri učenju oziroma na navodila za lažje učenje ali posredovanje tehnik. Vprašalnik je torej poskus, da ne bi zgolj testirali dobrih strani učnih in delovnih tehnik, temveč tudi določili motivacijske, čustvene, osebne in socialnopsihološke dejavnike.

Vprašalnik ima 155 trditev, na katere učenci odgovarjajo na tristopenjski lestvici, in šest dodatnih vprašanj. Trditve sestavljajo lestvice: Raven aspiracije, Odložitev potreb, Storilnostna motivacija, Učna motivacija, Pričakovanje neuspeha, Samovrednotenje, Predelava učne snovi, Faza aktualiziranja, Oblikovanje učnih pogojev, Kognitivni stil, Učni stil, Toleranca do neuspeha, Faza sprejemanja, Kontrola učne uspešnost, Odpornost proti stresu, Socialna odvisnost pri učenju, Učno vedenje, Učna tehnika, Stališče do šole, Občutje uspešnosti.

Uporabo vprašalnika učnih navad priporočamo pri vsakem svetovanju, ki ima posredno ali neposredno opraviti z motnjami pri učenju in delu. Če diagnoza pokaže, da so trenutne težave povzročile predvsem pomanjkljivosti pri delovnih navadah, se vprašalnik učnih navad lahko uporablja za nadzor nad potekom intervencije in njenim uspehom.

Vprašalnik učnih navad je primeren tako za posamično kot skupinsko uporabo in za spreminjanje težav pri učenju. Poleg tega je vprašalnik učnih navad uporaben tudi pri preventivnem delu, za testiranje razredov, na podlagi rezultatov testiranja pa bi lahko oblikovali tudi skupine za trening. V obeh primerih se vprašalnik ne uporablja samo za prvo diagnozo, temveč tudi za merjenje uspeha skupinskih modifikacij in treninga. Vprašalnik učnih navad je mogoče uporabiti tudi pri svetovanju o nadaljnjem izobraževanju. Zaradi visoke napovedne veljavnosti je primeren za napovedovanje šolskega uspeha. Če poleg kognitivnih prediktorjev, kot so preizkusi inteligentnosti in znanja, uporabimo še vprašalnik o učnih navadah, je veljavnost napovedi precej večja. Vprašalnik učnih navad je dobrodošel tudi, ko je treba v znanstveno preučevanih šolskih modelih oceniti, kakšen je vpliv drugačnih razmer na učne navade izbranega učenca. Ker lahko z vprašalnikom merimo tudi socialnopsihološke, motivacijske in emocionalne značilnosti in ker se te na institucionalne vplive odzivajo bolj kot kognitivne značilnosti, je vprašalnik zelo uporaben tudi na tem področju.

Kategorija: Univ. dipl. psihologi (predbolonjski program) in mag. psihologije (bolonjski program) – A ter univ. dipl. pedagogi (predbolonjski program) in mag. pedagogike (bolonjski program).

Starost: Mladostniki od 12;6 do 19;5 leta oz. od 8. razreda devetletne osnovne šole do 4. letnika srednje šole.

Trajanje: Izpolnjevanje vprašalnika traja približno 30 minut. Za vrednotenje in risanje profila potrebujete približno 10 minut oz. nekaj minut s spletno aplikacijo. Če uporabljate spletno aplikacijo tudi za izvedbo, je vrednotenje avtomatično.

Zanesljivost: Zanesljivost na slovenskem vzorcu (N = 1214) izračunana s Cronbachovim alfa koeficientom je za fante 0,93, za dekleta 0,94. V Nemčiji so dobili koeficient zanesljivosti, izračunan po razpolovitveni metodi, 0,92 za fante in 0,87 za dekleta, po Kuder-Richardsonovi formuli pa 0,91 za fante in 0,88 za dekleta.

Veljavnost: V priročniku so navedeni slovenski in nemški rezultati različnih študij: prediktivno potrjevanje veljavnosti, potrjevanje veljavnosti v ekstremnih skupinah, faktorsko potrjevanje veljavnosti in notranje potrjevanje veljavnosti.

Norme: Med spoloma in med starostnimi skupinami so se pokazale statistično značilne razlike, zato so tudi norme ločene po spolu in starosti (od 7. razreda osemletne osnovne šole do 4. razreda srednje šole oz. od 13. do 18. leta). Celoten vzorec, na katerem so izračunane norme v obliki T-vrednosti, je zajemal 1214 učencev. Statistične izračune zadnjih postavk vprašalnika, ki v norme niso zajete, najdete v TESTinfo 2000/2001 – 1. številka.