Vizualno-motorični test Bender-geštalt II

Likovni test Benderjeve uporabljamo pri diagnosticiranju razvojne stopnje in razvojnih značilnosti otrok ter kliničnih skupin odraslih. Primeren je za otroke od 4. leta starosti dalje.

 

    • L. Bender

  • Gary G. Brannigan 
    • Scott L. Decker

     

Center za psihodiagnostična sredstva

Uporaba (izvedba, vrednotenje in razlaganje rezultatov) je zaradi strokovnih zahtev omejena na univerzitetne diplomirane psihologe (po t. i. starem študijskem programu) in magistre psihologije (po t. i. bolonjskem študijskem programu) (kategorija B/C: potrebno dodatno usposabljanje).

Center za psihodiagnostična sredstva  dobavlja psihodiagnostična sredstva samo osebam, ki so usposobljene za njihovo uporabo. Pred prvim naročilom v določeni organizaciji vas prosimo, da izpolnite izjavo. Dobite jo tukaj.

Avtorica testa (orig. Bender Visual-Motor Gestalt test) je pionirka na področju geštalt psihologije in nevropsihologije Loreta Bender (1938). Leta 2003 so v ZDA izdali drugo različico testa, pri kateri so sodelovali njen sin Peter Schilder, Patricia Lacks in Jerry Sattler. Nov priročnik sta napisala Gary G. Brannigan in Scott L. Decker. V Sloveniji so prvo izdajo (1961) pripravili psihologi Živana Bele Potočnik, Helena Onič-Novak in dr. Borut Šali in jo poimenovali Likovni test Benderjeve (LB). Drugo, dopolnjeno izdajo s slovenskimi normami, smo izdali leta 2019. Strokovno so nam pri tem pomagali Irena Benedik (prevod priročnika), Katja Smodiš, Katja Mesarič in Nina Vaupotič (vrednotenje), David Gosar (statistični izračuni, priročnik), Blanka Čebašek in Dušica Boben (pisanje in urejanje priročnika), Aleš Friedl (strokovni pregled) ter številni psihologi, ki so zbirali podatke za slovenske norme in druge rezultate.

Opis:

BG-II meri sposobnost vizualno motorične integracije pri otrocih in odraslih, ki jo lahko spremljamo skozi daljše življenjsko obdobje. Omogoča tudi hitro oceno spomina ter hitro oceno specifičnih motoričnih in zaznavnih sposobnosti oz. pomaga pri odkrivanju morebitne motorične ali zaznavne motnje.

Testu BG-II vključuje devet izvirnih slik ter sedem novih (štiri lažje in tri težje), ki razširijo uporabnost testa pri pedagoškem, psihološkem in nevropsihološkem ocenjevanju in uporabnost pri mlajših in starejših osebah.

Test izvedemo individualno. Preizkušanec najprej na papir prostoročno preriše predstavljene slike, nato sledi faza risanja po spominu (od 5. leta naprej) in če je potrebno tudi kratek zaznavni in/ali motorični test. Narisani liki se vrednotijo po t. i. splošnem sistemu vrednotenja, za katerega so bile izdelane tudi norme.


Kategorija: Univ. dipl. psihologi (predbolonjski program) in mag. psihologije (bolonjski program) – B (C).

Starost: Od 4 let do 85 let in več.

Trajanje: Čas prerisovanja in risanja po spominu je odvisen od starosti preizkušanca. Celotna izvedba traja 15–30 minut. Vrednotenje nam vzame 10–15 minut, odvisno od izkušenosti psihologa. 

Zanesljivost: Notranja zanesljivost izračunana z razpolovitvenimi koeficienti za različne starostne skupine slovenskega standardizacijskega vzorca je 0,7–0,9 (prerisovanje) in 0,5–0,9 (risanje po spominu). Retestna zanesljivost je tako za prerisovanje kot risanje po spominu 0,8-0,9.

VeljavnostV priročniku so zbrani izvirni ameriški in slovenski podatki o eksplorativni analizi BG-II, podatki za posebne skupine (motnje v duševnem razvoju, specifične učne težave, motnje pozornosti in hiperaktivnost, težje čustvene težave, motnje avtističnega spektra, Alzheimerjeva bolezen, nadarjenost, pridobljene poškodbe glave) ter korelacije z različnimi testi.   

Norme: Slovenska normalizacija je bila narejena na vzorcu 2147 udeležencev, starih od 4 leta do 91 let. Norme so v obliki standardnih vrednosti (M = 100, SD = 15) z 90 % in 95 % intervalom zaupanja, T-vrednostih in centilov glede na starost za prerisovanje in risanje po spominu. Za zaznavni in motorični test imamo centilne  norme.