Triažni vprašalnik za ugotavljanje patološkega hazardiranja "South Oaks" - SOGS

SOGS je namenjen oceni težav, ki jih ima posameznik z igranjem iger na srečo za denar. Primeren je za odrasle in mladostnike (od 18. leta dalje).

  • Sheila B. Blume
  • Henry R. Lesier
  • Andreja Cvenkelj

Ni omejitev.

Prosimo za spoštovanje avtorskih pravic.

Avtorja izvirnega vprašalnika South Oaks Gambling Screen (SOGS) sta Henry R. Lesier in Sheila B. Blume. Slovensko priredbo je pripravila Andreja Cvenkelj. Napisala je tudi priročnik, ki je izšel leta 2010. Priročnik sta strokovno pregledala Radovan Zupančič in Darja Boben Bardutzky.

Opis

SOGS je najpogosteje uporabljen triažni vprašalnik za ugotavljanje patološkega hazardiranja na svetu (preveden je v več kot 30 jezikov) in je prvi slovenski vprašalnik, ki ima podatke o zanesljivosti in veljavnosti diagnosticiranja patoloških hazarderjev. 

Vprašalnik uporabljajo strokovnjaki v terapevtskih skupnostih, pri psihiatričnih sprejemih in začetnih pregledih zdravljenja komorbidnih stanj, kot pomoč pri diagnozi in forenzičnih preiskavah. Ker je preprost za uporabo, je primeren tudi za širok spekter kliničnih in epidemioloških raziskav. Namenjen je tudi vsem, ki želijo sami oceniti raven svojih težav, povezanih z igranjem na srečo za denar. 

Vprašalnik je sestavljen iz 16 vprašanj zaprtega tipa (posameznik odgovori z DA oziroma NE ali izbere odgovor na večstopenjski lestvici) ter kombiniranega tipa. Zadnje vprašanje je sestavljeno iz 11 podvprašanj. Rezultat pove, ali oseba nima težav z igranjem na srečo, ali ima lahko nekaj težav in ali obstaja možnost, da ima resne težave z igranjem na srečo. Izvedba je lahko individualna ali skupinska. 

Usposobljenost

Ni omejitev.

Starost

Odrasli, tudi starejši mladostniki.

Trajanje

Izvedba traja približno 5 minut, vrednotenje nekaj minut.

Zanesljivost

Koeficient notranje zanesljivosti izvirnega vprašalnika je 0,97, korelacija test-retest pa 0,71. Zanesljivost slovenske različice SOGS je 0,97.

Veljavnost

Avtorica slovenske priredbe je ugotavljala konstruktno veljavnost z metodo navzkrižnega preverjanja. Primerjala je tudi kontrolno skupino (N = 100) in skupino patoloških hazarderjev (N = 121) ter potrdila statistično značilno razliko med njima. 

Norme

Mejno vrednost je avtorica določila na podlagi napačne pozitivne in napačne negativne diagnoze in pri tem upoštevala tudi podatke izvirnega vprašalnika in priredb v druge kulture. Rezultat ima tri ravni: ni težav, nekaj težav in težave, ki kažejo na možnost patološkega hazardiranja.