Uporaba (izvedba, vrednotenje in razlaganje rezultatov) je zaradi strokovnih zahtev omejena na univerzitetne diplomirane psihologe (po t. i. starem študijskem programu) in magistre psihologije (po t. i. bolonjskem študijskem programu) (kategorija B: zahtevnejša v smislu interpretacije).
Center za psihodiagnostična sredstva dobavlja psihodiagnostična sredstva samo osebam, ki so usposobljene za njihovo uporabo. Pred prvim naročilom v določeni organizaciji vas prosimo, da izpolnite izjavo. Dobite jo tukaj.
Avtorji Freiburškega osebnostnega vprašalnika (org. Freiburger Persönlichkeitsinventar – FPI-R) so Jochen Fahrenberg, Reiner Hampel in Herbert Selg. FPI je bil v Sloveniji prvič izdan leta 1980, ko so ga pripravili Maks Tušak, Živana Bele Potočnik in Brigita Hruševar. Leta 2019 smo izdali dopolnjeno obliko vprašalnika FPI-R in 8. izdajo izvirnega priročnika. Vprašalnik so priredile Petra Piber, Zara Pleterski, Dušica Boben in Marjeta Trstenjak, priročnik sta prevedli Petra Piber in Nina Vaupotič, ki je priročnik tudi uredila, statistične izračune je izdelal David Gosar. Priročnik je strokovno pregledal Robert Masten.
FPI-R je vprašalnik osebnosti, ki vključuje 10 standardnih lestvic (Zadovoljstvo z življenjem, Socialna usmerjenost, Usmerjenost k dosežkom, Zadržanost, Razdražljivost, Agresivnost, Obremenjenost, Telesne težave, Zaskrbljenost za zdravje, Odkritost) in dve sekundarni (Ekstravertnost in Čustvenost).
Usposobljenost: univ. dipl. psihologi (predbolonjski program) in mag. psihologije (bolonjski program) – B.
Starost: Od 15. leta naprej.
Trajanje: Izvedba traja 20–30 minut, vrednotenje 5–10 minut, preko spletne aplikacije TESTrešuj pa le nekaj minut oz. je samodejno, če TESTrešuj uporabimo tudi za izvedbo.
Zanesljivost: Koeficienti notranje zanesljivosti (Cronbachov alfa) se za večino lestvic gibajo med 0,70 in 0,80; najvišji alfa koeficient je pri lestvici Čustvenost (0,81), najnižji pa pri lestvici Socialna usmerjenost (0,49).
Veljavnost: V Sloveniji smo primerjali lestvice vprašalnika FPI-R z vprašalnikom BIP, v Nemčiji pa so ga primerjali še s Catellovim 16PF, NEO, Gissenskim vprašalnikom zdravstvenih težav in drugimi. Tako v slovenskih kot tudi nemških raziskavah so bile ugotovljene pričakovane povezave s spolom, starostjo, družbeno-političnimi stališči, oceno vedenja, bolezenskimi stanji in drugimi značilnostmi.
Norme: Slovenske norme so dobljene na reprezentativnem vzorcu (N = 1002), med katerimi je bilo 540 dijakov. Standardne vrednosti so v obliki stanine vrednosti glede na starost (15, 16, 17, 18, 19–21, 22–30, 31–40, 41–50, 51–65, 66 in več) in spol. Izračunane so bile na osnovi GAMLSS modelov. Dodane so tudi standardne vrednosti, izračunane na osnovi centilov ter nemške norme iz leta 1999.