Z lestvicami zgodnjega razvoja Nancy Bayley ugotavljamo otrokov zgodnji razvoj na mentalnem, motoričnem in vedenjskem področju. Namenjene so dojenčkom in malčkom od 1 do 48 mesecev starosti.

Avtorica lestvice (orig. Bayley Scales of Infant Development) je Nancy Bayley. V ZDA je prvič izšla leta 1969, druga izdaja leta 1993, tretja (ki jo v Sloveniji še nimamo) pa leta 2006. Strokovni vodja slovenske priredbe je bila Maja Zupančič, ki je skupaj s Tino Kavčič priredila BSID-II. Pri priredbi je sodelovalo več kot 30 psihologov, ki so testirali otroke v vrtcih in različnih zdravstvenih ustanovah. Lestvice in priročnik sta strokovno pregledala Ljubica Marjanovič Umek in Valentin Bucik (statistična analiza). BSID-II smo prvič izdali leta 2004.

Opis:

Lestvice zgodnjega razvoja Nancy Bayley – 2. izdaja so standardiziran merski pripomoček, s katerim ocenjujemo trenutno razvojno stanje pri dojenčkih in malčkih, t. j. pri otrocih od enega do dvainštiridesetih mesecev starosti. Lestvice sodijo v kategorijo razvojnih testov, s katerimi ugotavljamo razvojno raven posameznika v primerjavi z relativnim dosežkom njegovih enako starih vrstnikov. V svetu veljajo za najboljšo sodobno mero zgodnjega razvoja.Z BSID-II ugotavljamo otrokov zgodnji razvoj na treh področjih:

• mentalnem, kjer nas zanima habituacija, spomin, kompetentnost pri reševanju mentalnih problemov, zgodnji pojem števila, posploševanje, razvrščanje, govor in sociokognitivne spretnosti,
• motoričnem, kjer ugotavljamo grobo- in drobnogibalne spretnosti in
• vedenjskem, kjer psiholog ocenjuje kakovostne vidike otrokovega vedenja med preizkusom z mentalno in motorično lestvico in s temi informacijami dopolni interpretacijo prvih dveh lestvic. 

BSID-II nam nudi informacijo o otrokovi razvojni ravni v primerjavi z njegovimi vrstniki in je namenjen ugotavljanju morebitnega razvojnega zaostanka v najzgodnejšem razvojem obdobju. Uporabljajo ga psihologi, ki delajo z otroki, ki kažejo kakšne koli motnje v razvoju, in njihovimi straši.

Kategorija: Univ. dipl. psihologi (predbolonjski program) in mag. psihologije (bolonjski program) – B.

Starost: Preizkus je narejen za dojenčke in malčke od 1 do 42 mesecev starosti.

Trajanje: Pozornost in vztrajnost dojenčkov in malčkov sta omejeni, zato moramo čas preizkušanja čim bolj skrajšati. Preizkušanje otrok, starih do 15 mesecev, omejimo na 25 do 30 minut, pri otrocih, starejših od 15 mesecev, pa lahko vztrajamo do 60 minut. Upoštevati moramo medosebne razlike v trajanju njihove usmerjene pozornosti na naloge. Čas vrednotenja rezultatov je ocenjen na 15 minut.

Zanesljivost: Koeficienti zanesljivosti (Cronbachov alfa) pri vzorcu otrok iz ZDA (N = 100 za vsako starostno skupino) so za mentalno lestvico za različne starostne skupine od 0,78 do 0,93, za motorično lestvico od 0,75 do 0,91. Za različna področja ocenjevalne lestvice vedenja se koeficienti zanesljivosti gibljejo od 0,64 do 0,92. Koeficient retestne zanesljivosti za vse starostne skupine znaša za mentalno lestvico 0,87, za motorično lestvico pa 0,78. Ugotovitve o skladnosti med ocenjevalci prav tako podpirajo zanesljivost BSID-II, je pa skladnost razmeroma višja pri mentalni lestvici kot pri motorični, kar je glede na naravo nalog pričakovano.

Veljavnost: V priročniku so predstavljeni rezultati različnih raziskav v tujini in Sloveniji. Analiza konstruktne veljavnosti je potrdila obstoj mentalne in motorične lestvice. Vzorci korelacij na splošno kažejo, da obstajajo štiri področja razvoja kot veljavne mere konstruktov, ki naj bi jih merile. Rezultati primerjalnih študij podpirajo konvergentno in diskriminativno veljavnost.

Norme: V Sloveniji so bile lestvice preizkušene na 303 otrocih vseh starostnih skupin. Primerjalna analiza podatkov, zbranih v okviru slovenske priredbe BSID-II zagotavlja, da se inštrument po prevodu in priredbi v slovenskem prostoru obnaša zelo podobno kot v izvirni obliki na osnovnem standardizacijskem vzorcu. Iz tega razloga smo ohranili norme iz originalnega priročnika. Norme so v obliki indeksnih rezultatov v razmikih enega meseca.